Na 2. Nacionalni konferenci o internacionalizaciji smo slišali, da kljub dobrim izvoznim rezultatom obstaja velik potencial za povečanje slovenskega izvoza in to v smislu razpršenosti na različne trge v EU. Predsednik Vlade RS g. Marjan Šarec je med drugim izjavil, da je za vsako izvozno usmerjeno podjetje nujno, da stalno pregleduje nove trge in poskuša tja prodreti s svojimi izdelki. Če nimate svežih informacij o pričakovanjih vaših potencialnih kupcev na novih trgih, vas bodo verjetno konkurenti prehiteli po levi ali pa po desni, na trg pa vam ne bo uspelo priti na pravi način.
Naše mnenje je, da je poleg stalne prisotnosti na trgu posledično uspešen izvoz nišnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo tisto, kar Sloveniji lahko dolgoročno pomaga ohraniti kritično maso mladih strokovnjakov, ki se sicer brez težav zaposlijo v državah z veliko manjšo davčno obremenitvijo, kot je to pri nas.
Če pogledamo spodnjo tabelo, nam je takoj jasno, da je zaposleni v Sloveniji daleč bolj obremenjen (19%) kot pa recimo na Irskem (3,6%), kar se še kako pozna v njegovi denarnici in posledično tudi na nizki porabi prebivalstva.
Na konferenci je bilo zaznati tudi, da slovenci nimamo dovolj samozavesti pri odkrivanju novih trgov, raje počakamo, da nas nekdo odkrije in potem dolga leta “jamramo” zaradi nizkih marž v “lohnarbeitu” (=dodelavni posli), namesto da bi se ponosno podali na EU trg in predstavili izdelke MADE IN SLOVENIA z lastnimi blagovnimi znamkami. Kar je zanimivo smo lahko videli kako večje EU države pomagajo s konkretnimi ukrepi, kjer predstavniki državnih organov konkretno pomagajo svojim podjetjem na prodoru na nove trge. Tu mislim na svetovanje, raziskave trga, organizacijo sestankov, do podpisa pogodb). Na drugi strani smo slišali, da slovenska država potencialno lahko pridobi kontakte, ne nudi pa nobenih dodatnih konkretnih storitev.
Tudi slovenski sistem vavčerjev za različne izvozne aktivnosti je verjetno precej neučinkovit, saj država nima lastnih kadrov z ustreznimi tehnološkimi kompetencami, da bi strokovno (na tujem trgu) preverila učinkovitost vloženega vavčerja. Tu gre preprosto samo za razdeljevanje proračunskih in EU sredstev.
Iz izkušenj vem, da niso vsa podjetja pripravljena na vstop na nove trge, še manj pa je takih, ki imajo za tak korak utrezno izkušene kadre.
Pri nas smo prepričani, da se s ciljno usmerjenim konkretnim “business development” delom na novem trgu da doseči skupaj dogovorjene cilje in povečati samozavest med slovenskimi podjetji za vstop na nove trge. Tudi za vaše podjetje, če se seveda tako odločite. To velja tako za podjetja, ki še ne izvažajo in tista, ki to že počnejo in imajo nek nov izdelek ali storitev. Odločitev je na vaši strani.